Sem gozdarski inženir. Leta 1961 sem se zaposlil pri Kmetijsko-gozdarski zadrugi Češnjica, v Selški dolini. Do leta 1963 smo zgradili ceste v vse vasi v Selški dolini. Zgradili smo tudi mrežo traktorskih vlak. Delal sem pretežno kot vodja proizvodnje v Selški dolini in na Jelovici. Pred upokojitvijo sem bil en mandat vodja Kooperantov v Škofji Loki, ki so zajemali Selško in Poljansko dolino. Nadaljeval sem z gradnjo cest in vlak v Škofji Loki in Poljanski dolini. Upokojil sem se leta 1990. Po upokojitvi sem napisal svoje knjige in narisal sto akvarelov, polovico sem jih podaril. Akvarele še vedno rišem.

Moje knjige in akvareli:

Grohar in soriška dediščina, Vodnik po Groharjevi poti.

Knjiga je izšla leta 2008 in obsega 118 strani. Groharjeva pot se začne pred gostiščem Macesen v Sorici in se konča v Geblarjih, pri Martinu, kjer je Grohar živel. Na poti so stojne točke, na katerih predstavimo soriške posebnosti. Na stojni točki pri Tolarjevem mlinu, govorimo o soriških mlinih in o soriškem ledeniku, ki je v zadnji ledeni dobi drsel po dolini Soriškega potoka do Tončka.

Soriški rodovi

Knjiga je izšla leta 2011 in obsega 245 strani. V knjigi pišem o soriški zgodovini, od naselitve naprej. Leta 1291 je bilo v Sorici registriranih 15 hub. Obrt se je s pojavom kajžarstva hitro razvijala. V Sorici imamo še danes značilna hišna imena: Bognar, Gošplar, Šoštar, Šoštarček, Žnajdar, Žnidar, Pintar. Po urbariju iz leta 1630 je bil stalež živine visok, zahvaljujoč se obsežnim pašnim površinam in tudi velikemu obsegu košenin.

Atlas, Soriška ledinska imena

Knjiga je izšla leta 2013 in ima 148 strani. Soriška ledinska imena, so nastala iz tirolskega narečja, ki so ga domačini govorili. Soričane so koncem 13. stoletja naselili v prostor pod Ratitovcem freisinški škofje. Gostota ledinskih imen v prostoru je bila pogojena z intenziteto obdelovanja zemlje. Vsaka njiva je imela svoje ime. Imena so mi bila uganka, nisem vedel kaj pomenijo, pa tudi nihče od starejših jih ni znal razložiti. Po upokojitvi sem s slovarjem v roki, kasneje tudi s pomočjo Slovarja soriškega in rutarskega tirolskega narečja, našel odgovore.

Soriške družine

Knjiga je izšla leta 2019 in obsega 436 strani. Družine obravnavam po naseljih in po domačijah. Vsako družino predstavim s hišnim imenom in statusom (kmet, bajtar, hišar, obrtnik, gostač), sledijo podatki: o zemljiški posesti od začetka 19. stoletja, izraženi v oralih in hektarjih, o izvoru hišnega imena, o raznih detajlih iz družinskega življenja, moji spomini na rojake, poroke in rodovnik.

Sorica v slikah

Knjiga je bila dokončana v letu 2019 in ima 269 strani. Zbirka slik je številna in pestra, obsega 473 slik. Prikazuje naselja, zaselke in posamezne domačije, obsega nekdanje njive, košenine in pašnike, zajema hribovit in gorat svet. Predstavlja prostor v vseh letnih časih.

Moji akvareli

Narisal sem jih čez 100. Od tega sem jih polovico podaril. Nekaj motivov: Spodnja Sorica, Bukovnikova kmetija, Štompoh-Kamniti potok- brzice in tolmuni, Škofja Loka, Zgornji in Spodnji trg, Ljubljana-Tromostovje, Piran, Izola, reka Soča, itd.

Moje fotografije

Za svoje knjige sem naredil ogromno fotografij. Največ jih je v knjigi Sorica v slikah. Motivi na fotografijah so povezani z mojim rojstnim krajem Sorico. V Sorici in okolici sem tudi v času upokojitve prebil ogromno časa, saj sem zbiral material za moje knjige. Tako je nastalo tudi mnogo fotografij.